Najina potovanja

Pozdravljeni vsi!

Koncno sva prispela v Teheran, v zadnje mesto, ki ga bova obiskala v Iranu. Za nama je skoraj ze 6 tednov lepih in nenavadnih dogodivscin v Turciji in Iranu, ki jih bova lahko malo bolj slikovito opisala, ko se vrneva domov. Tokratno potovanje je bilo spet zelo drugacno od Juzne Amerike ali Azije, predvsem v tem smislu, da so ga zaznomovali predvsem ljudje: ne toliko narava, pokrajina in mesta, temvec predvsem nam tako drugacna kultura, zgodovina, navade in zelo zanimivi in prijazni ljudje….

Ker se nama je v tem casu toliko ze zgodilo, bom le na kratko napisala se nekaj utrinkov iz potovanja, potem pa sledi se zadnja objava, kjer se bova za letos poslovila in planirala mogoce ze naslednje potepanje…

4 tedni, ki sva jih prezivela v Iranu so se torej zaceli na severu, kjer sva velikokrat bila edina turista, potem sva sla po zahodni strani proti jugu, pa na morje v Perzijski zaliv in od tam zaokrozila proti Kermanu, mestu na vzhodu Irana, ki je ze kar blizu Afganistanske meje, a ga od tega loci le se puscava. Zal nama v puscavo ni uspelo priti, ker sva tja prispela ravno v casu praznika, ko muslimani v spomin na Mohameda, ki je bil pripravljen zrtvovati svojega sina, v vsaki druzini ubijejo eno ovco . To pomeni, da je ob praznikih vse zaprto, pripravljajo se slovesnosti po mosejah in torej nisva mogla organizirati najinega izleta v puscavo. Kerman pa je predvsem zaznamoval zanimiv in prijazen mozakar Mohamed Ali, ki naju je povabil v svoj dom k druzini in nama razkazal okolico in celo mesto ter naju zraven “preskrbel” se z okusno hrano. Mohamed je premozen arhitekt, vendar zelo veren in ponosen, s katerim smo imeli resnicno zanimive pogovore in ki nama je omogocil spoznati tudi t.i. visji sloj Irancev in njihove navade.

Iz Kermana sva krenila v Yazd, starodavno mesto s pescenimi hisami in blata in opeke, kjer se zlahka izgubis v labirintu starega jedra in ki ima enkraten sistem naravnega hlajenja in preskrbovanja z vodo. Vendar nama tokrat hlajenje ni prav nic prislo prav, ker je bilo v mestu zeloooo mraz.

Po Kermanu je prisel na vrsto lep Esfahan, mesto, za katerega je en pesnik napisal, da je zaradi svoje lepote in velicastnosti “half of the world”. Tu sva se dokoncno “nasitila” precudovitih mosej in njihovih kupol, ki so res vredne ogleda in so ene najlepsih v muslimanskem svetu. Zanimiva izkusnja pa je bila tudi, da je ravno takrat Esfahan obiskal tudi predsednik Ahmadinejad, zato sva se tudi midva odpravila v mnozico in preverila predsednikovo popularnost. Kmalu sva srecala fanta, ki nama je rekel: “Isn’t that the most stupid propaganda you have ever seen?” in sva potem z njim in njegovima prijateljicama prezivela zanimiv dopoldan ob caju. Tako sva dobila vpogled tudi v mnenje in zivljenje uporniske mladine, nezadovoljne s trenutnim sistemom v drzavi, ki na svoj nacin skusajo prebroditi krizo.

Za 2 dni sva usla mestnemu vrvezu in koncno nasla tudi nekaj miru in puscave. Pribl. 100 km od mesta namrec najdes tudi prave pescene sipine in neskoncno velike suhe planjave, bivala pa sva pri druzini, skupaj s se enim Avstralcem, studentom, ki ravnotako potuje in raziskuje Evropo. Toudeshk je vasica, kjer smo bivali in jedli domaco hrano, ki nam jo je pripravila gospodinja.

Zdaj sva v Teheranu, spet na dan se enega muslimanskega praznika, zato sva danes bolj iskala, ce bo kaj odprto in celo nasla nekaj trgovin in Narodni muzej, ki je bil danes celo zastonj. Cakajo naju se 3 dnevi, da spoznava se prestolnico 15 miljonov prebivalcev).

Zadnja 2 tedna, ko hodiva po najvecjih mestih v Iranu, obcutiva tudi razliko, saj so ljudje v mestu drugacni in ze malo vajeni zahodnjaskega in mestnega zivljenja, pa tudi kaksen turist se ze najde, da naju malo pustijo na miru:) Tudi z mano se vsi pogovarjajo in moski nimajo vec zavor pri tem, nacin zivljenja pa postaja bolj in bolj podoben nasemu.

To je bila moja zadnja objava, naslednjic pa napise se kratek zakljucek Robi. Kar se mene tice, sem se, predvsem v Iranu, veliko naucila in videla, tako da vas doma caka polno pripovedovanja…

Skratka: Bilo je lepo!!!

Lep pozdravcek vsem iz Teherana od Maje in Robija!